Domači čajčki so skrbno nabrani in posušeni v lesenem sušilcu.

 

Še danes so mešanice domačih čajev nekaj posebnega in vsako zimo se pojavi nekaj novih.

Stare recepture se vračajo in nas spominjajo na otroštvo.

Vsakdo si lahko sam naredi svojo mešanico.

Pomembno je le, da pri tem ne hiti, temveč v miru začuti vonjave zelišč in prisluhne, kaj sporočajo.

Ne pozabimo, da so rastline z nami že tisočletja in njihova energija je usklajena z našo na prav čudežen način.

V tem okolju sobivamo in se srečujemo z istimi težavami in radostmi.

Vsak dan prinese nekaj novega, zato bo čajna mešanica verjetno vsak dan čisto malo drugačna.

Privoščite si pravi domači čaj.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

PLJUČNIK
Navadni pljučnik z znanstvenim imenom Pulmonaria officinalis je čudežna zdravilna rastlina, ki pomaga zdraviti bolezni pljuč, kot so astma, (kronični) bronhitis, pljučnica, tuberkuloza. Pljučnik zdravi vse oblike kašlja, priporočljiv pa je tudi za gastrointestinalne tegobe in težave z ledvicami.
V Sloveniji najdemo do 7 različnih sort pljučnikov, ki imajo lahko vijolično, modro, rožnato ali belo obarvane cvetove. Pljučnik je rastlina trajnica, ki cveti od marca do konca maja, uspeva pa predvsem v bolj vlažnih predelih, na primer ob robovih listnatih gozdov in travnikih. Uporabni so listi in cvetovi rastline, ki jih je treba posušiti. Pljučnik vsebuje številne uporabne sestavine, namenjene lajšanju zdravstvenih težav, kot so tanin, saponin, kremenčeva kislina, vitamin C in flavonoidi (naravni antioksidanti).
Pripravki iz pljučnika blažijo vsa vnetja dihalnih poti, zdravijo hripavost, delujejo kot odličen diuretik (pospešujejo odvajanje vode iz telesa oziroma nastajanje urina v ledvicah), blažijo druga vnetja (vnetje sluznice v želodcu, prebavilih, žrelu in v ustih), med drugim pa si lahko z njimi pomagate tudi pri odpravi hemoroidov ter pri celjenju manjših površinskih ran, sončnih opeklin in ekcemov. Glavna zdravilna učinkovina pljučnika je sluz, ki vam lahko pomaga pri zdravljenju vnetega grla, kroničnega bronhitisa, oslovskega in kroničnega kašlja.
Pljučnik in njegovi pripravki
Najpogostejša in najbolj znana je uporaba čajnih pripravkov iz pljučnika. Ščepcu posušenega pljučnika lahko dodate še ozkolistni trpotec, njivsko preslico, slez ali denimo koprive, vse skupaj pa prelijte z vrelo vodo. Čaj je prva pomoč za vse pljučne bolezni in okužbe. Manj znana je domača izdelava sirupa: enostavno pripravite zelo močan pljučnikov čaj, ki ga precedite, tekočini pa nato dodajte sladkor ali še bolje med ali fruktozo, lahko tudi par kapljic limoninega soka. Vse skupaj prevrite na blagem ognju, zlijte v dobro zatesnjeno steklenico in shranite na hladno in temno mesto.
Pljučnik lahko v manjših količinah vsebuje strupene pirolizidinske alkaloide, zato je priporočljiva pazljiva uporaba – pripravkov iz pljučnika ne uporabljajte predolgo, najbolje ne več kot osem dni zaporedoma.

- ŠETRAJ
Uporaba šetraja
Šetraj dodajamo solatam, kot so paradižnikova, fižolova, krompirjeva, pa tudi različnim enolončnicam, stročnicam, gobovim jedem, ribam, perutnini …
Uporaba šetraja v obliki čaja, obloge, kopeli in tinkture
• pomaga pri želodčnih in črevesnih krčih, pri jetrnih in žolčnih boleznih ter pri sladkorni bolezni
• zdravi drisko
• omili napenjanje in uravnava slabo prebavo
• odpravlja črevesne zajedalce
• deluje kot antiseptik
• krepi spolno moč (afrodiziak).
Šetraj v kuhinji
Šetraj gre dobro k leči in grahu, juham, ki se počasi kuhajo, enolončnicam, mesnim štrucam in jajčnim jedem. Uporabljajte ga tudi v premazih za občutljivo meso, npr. za teletino in ribe. Dodajajte ga omakam, paštetam in doma narejenim klobasam. Je tudi eno od glavnih zelišč v mešanici provansalskih zelišč in tudi v marinadah.

- KOPRIVA
Odvaja vodo in učinkuje čistilno na sečne poti. Med drugim odpravlja tudi pesek, znižuje krvni sladkor, lajša revmatične in sorodne težave s sklepi, saj zmanjšuje vnetna stanja v telesu. Je tudi ena od najkoristnejših rastlin za pomoč pri težavah s povečano prostato. 
Koprivo so v prehrani uporabljali že v starem Egiptu, kjer so jo kultivirali v vrtnino, od njih pa so jo za iste namene prevzeli še Grki in Rimljani. O koristnosti uživanja kopriv pišeta že Horacij in Hipokrat, rimski pisec Plinij starejši pa zapiše, da so mlade koprive spomladi najbolj zdrava hrana za telo in ga pred boleznimi varujejo še celo leto.
Učinkovine koprive: velike količine rudninskih snovi, zlasti železa, pa tudi acetilholin, metanojska (mravljinčna) kislina, histamin, vitamini, klorofil, encimi in snovi, ki znižujejo količino krvnega sladkorja. Pravijo, da ni rudnine, ki jo potrebuje naše telo, in je ne bi vsebovala tudi kopriva. Izstopa predvsem po vsebnosti kalcija (vsebuje ga do petkrat toliko kot kravje mleko) in magnezija, ki ga skoraj nobena divja, kaj šele gojena rastlina nima toliko kot kopriva. V njej je približno enaka količina železa kot v špinači, ob tem pa še vrsta drugih rudnin, vključno z mikroelementi. Vsebuje več beta karotena in vitamina C kot večina gojene zelenjave in niti drugih vitaminov ji ne manjka, tako kot ne različnih karotenoidov, flavonoidov, organskih kislin, fitosterolov, lektinov in drugih bioaktivnih snovi, med katerimi ne gre zanemariti vloge klorofila. Ta je namreč protiutež manj želenim snovem v koprivah, namreč nitratom. Kopriva kot velika ljubiteljica z dušikom dobro založenih tal vsrka veliko nitratov in jih pretvarja v aminokisline. To je z beljakovinami ena najbolj založenih vrst zelenjave, saj jih vsebuje do okoli sedem odstotkov. Nitratov je toliko več, kolikor močneje pognojena so tla. Ker pa klorofil v črevesju zavira pretvorbo nitratov v kancerogene nitrozamine, zmanjšuje njihov škodljivi učinek.
Koprive pečejo zaradi histamina, ki ga vsebujejo žgoči laski. Ti izgubijo pekoč učinek, če liste zmanemo z rokavicami ali skuhamo.
Uporaba in zdravilnost: listi se uporabljajo za spodbujanje celotne telesne presnove. Tako so pomembna sestavina mnogih čajnih mešanic za zdravljenje protina in revmatskih obolenj ter žolčnih in jetrnih težav. Koprivni listi so tudi sestavni del v čajih za spomladanske ali jesenske čistilne kure. Tudi sami dajo okusen zdravilen čaj, ki pospešuje izločanje seča, uporaben pa je tudi pri težavah s prostato. 
Napotek za pripravo koprivnega čaja: dve zvrhano polni čajni žlički posušenih koprivnih listov prelijemo s 125 mililitri vrele vode, kuhamo še pet minut in nato odcedimo. Mlačen čaj pijemo v manjših požirkih, zjutraj in zvečer po eno skodelico. Kura naj traja štiri do osem tednov. Pri degenerativni bolezni sklepov, revmi, žolčnih in ledvičnih kamnih priporočamo čajno mešanico iz: 20 gramov listov koprive, 20 gramov korenine in zeli regrata, 10 g preslice, 5 g brezovih listov, 5 g šipkovih plodov.
Dve zvrhani čajni žlički mešanice prelijte s 125 mililitri vrele vode, pustite stati 15 minut, nato precedite. Čaj iz koprive pijte tri tedne, in sicer trikrat na dan po eno skodelico.
Kaj prinašajo telesu koprive?
• boljše počutje
• močnejši imunski sistem
• boljšo in čistejšo kri
• krepkejše in bolj živahno ožilje
• bolj učinkovito presnovo
• bogatejšo črevesno floro
• telo brez odpadnih snovi presnove
• veliko energije in nič utrujenosti (skupaj s sproščujočim sprehodom v naravi – vedno jih je treba na srečo prej pač nabrati! )
• manj odvečne vode, ki se nabira v telesu
• boljše delovanje jeter in žolčnika
• zdrave telesne žleze
Vse preveč razlogov torej, da bi koprive kar tako spregledali!

- ISLANDSKI LIŠAJ
Zdravilne učinke islandskega lišaja so poznali že prvotni prebivalci Islandije, ki so ga večinoma uporabljali za lajšanje trdovratnega kašlja. Danski lekarnar Borrichius je leta 1673 prvi opisal nekatere zdravilne učinke islandskega lišaja.
Islandski lišaj vsebuje približno 50 % ogljikovih hidratov oz. polisaharidov (predvsem lihenin in izolihenin), ki z vodo tvorijo sluzi.Grenčine naj bi pospešile razmnoževanje rdečih in belih krvničk v pravem sorazmerju. Posledično je zelo učinkovito sredstvo za zdravljenje slabokrvnosti in deluje antibiotično, vsebuje tudi veliko vitamina B12, železo in veliko joda. Islandski lišaj vsebuje največ joda od vseh kopenskih rastlin. 
Islandski lišaj je učinkoviti pri zdravljenju:
- bolezni dihal
- pomirijo suh in dražeč kašelj
- lajša bronhialni katar (vnetje nekaterih delov sluznice
- lajša želodčne bolezni in črevesne težave (drisko in zaprtje
- spodbuja delovanje žolčnika in jeter
- preprečuje slabost in bruhanje
- pomaga tudi pri napadih migrene
- vrne tek in krepi telo - pomaga pri podhranjenosti in izčrpanosti (po prestanih hudih boleznih ali operacijah)
- ima antibiotični učinek, kar pomaga hitreje celiti rane ter akne in ture na koži
- spodbuja izločanje mleka
Nasvet:
Dve žlički (2,5 g) posušene droge namočite v vročo vodo in po 10 minutah precedite. Tako pripravljen čaj je grenkega okusa, zato ga je bolje osladiti. Če želite napitek samo s sluzmi, potem takoj po prelitju z vročo vodo izlužene grenčine zavrzite ter dolijete svežo vročo vodo.
Opozorilo:
Preveliki odmerki ter predolga uporaba islandskega lišaja povzročijo razdraženost želodca in črevesja ter motnje v delovanju jeter.

- RMAN
Uporaba in priznanje zdravilnih lastnosti rmana segata daleč nazaj v zgodovino. Rman je za zdravljenje Ahila uporabil tudi Kentaver Herion (takratni zdravnik).
Zaradi vsebnosti eteričnih olj je primeren:
- za sproščanje krčev
- deluje protivnetno
- preprečuje nastanek klic.
- proti želodčnim težavam-krči
- zdravi dihala in je primeren za inhalacije
- ugodno vpliva tudi na dotok krvi v srce in urejanje kroženja krvi, s tem pa tudi na srčni utrip
- zdravi okvaro srčne mišice
- izboljšuje tudi odpornost proti boleznim.
- spodbuja ledvice k delovanju, hkrati ne draži ledvic
- odpravlja katar mehurja in močenje postelje in bolezensko tiščanje na vodo.
- pomaga pri notranjih krvavitvah, krvavem izmečku, krvavitvah iz ledvic, danke, nosu in pa tudi krvavenju običajnih ran
- izpiramo rane, udarnine, pike žuželk
- čaj grgramo pri zobobolu
- ureja menstruacijo
- pomaga pri krčih maternice
- ureja težave z belim tokom
- proti nespečnosti
- visokemu tlaku in živčni nespečnosti
- pomaga pri sladkorni bolezeni

- KAMILICE
Kamilico so poznali in cenili že stari Grki. Germani so jo celo posvečali bogu Baldur (bog svetlobe, lepote, sreče in ljubezni). 
Sestavine in učinkovine:
Kamilično olje je glavna in osnovna zdravilna snov kamilice. Najpomembnejša učinkovina v eteričnem olju kamilice je alfa-bisabolol, ki ima protivnetne lastnosti, blaži krče gladkih mišic ter zdravi razjede, povzročene z zdravili ali s stresom. Vsebuje pa tudi grenčine z matricinom in hamazulenom, ki prav tako učinkujeta protivnetno. Eterično olje vsebuje tudi flavonoide (apigenin - protivnetno delovanje in blaži krče gladkih mišic), kumarin (uničuje bakterije in zavira strjevanje krvi), glikozide, alkaloide in valerijansko kislino.

Delovanje in uporaba:
Kamilica se pogosto uporablja za:
• lajšanje nespečnosti
• za pomiritev prebavil (sprošča vetrove in blaži krče)
• naravni antibiotik
• pomirja razdražen želodec pri slabosti
• lajša črevesne težave (npr. driska)
• za grgranje pri vnetju ustne sluznice (5 ali 6 krat na dan)
• za ublažitev bolečine pri zobobolu (nekaj časa zadržujete čaj v ustih)
• vdihovanje pare čaja kamilice pomaga pri nahodu, senenemu nahodu, astmi, bronhitisu ter vnetju obnosnih votlin ter gornjih dihalnih poti
• za izpiranje ran in opeklin- pospešuje celjenje ran, razstruplja bakterijske strupe (toksine), skrči prizadete tkivne površine ter hkrati razkuži rane
• zdravi tudi kožne težave (akne), ognojke in obnohtnice. Kamilično mazilo je priporočljivo uporabiti pri žuželčjih pikih ali ugrizih, manjših ranah, izpuščajih
• pomaga pri oteklinah
• pri hemeroidih
• blaži vnetje dojk
• blaži tudi menstrualne krče.
• pozitivne učinke pri sladkorni bolezni (predvsem pri sladkorni bolezni tipa 2)-zniža krvni sladkor
• znižuje krvni tlak
• upočasni dihanje in delovanje srca
• deluje tudi protialergijsko
• proti raku
Nasvet:
Kamilična kopel pomirja in odpravlja krče ter bolečine povezane z njimi. Kopel pripravite tako, da 1 kg kamilic zavremo v 5 L vode. Prevretek kamilice hladite 10 min in precejen prevretek dolijete kopeli.
Kamilica je zelo pogosto uporabljena v kozmetični industriji, kot dodatek k šamponom za lase. Poparek kamilic (poparek 60 g listov in cvetov v 0,5 L vode) namreč posvetli lase in jim da poseben lesk.
Zanimivost:
Nekoč so kamilico uporabljali kot nadomestek za tobak. Cvetove in liste kamilice lahko uporabimo za rumeno barvanje.
Opozorila:
V običajnih odmerkih kamilica ni strupena, vendar pri preobčutljivih posameznikih lahko povzroči alergijske reakcije. Redko lahko večje količine kamilice povzročijo slabost in bruhanje, še redkeje pa pride do pojava izpuščajev. Ker kamilica vsebuje kumarin, je potrebna previdnost pri jemanju zdravil za redčenje krvi. Uporaba kamiličnega eteričnega olja ni priporočljiva za nosečnice, kajti spodbuja krčenje maternice. Čezmerno pitje čaja med nosečnostjo in dojenjem ni priporočljivo. Poparek kamilice naj se ne uporablja za zdravljenje vnetja očesne veznice ali vnetij v bližini oči, ker lahko dražilno učinkuje zaradi nekaterih vsebujočih snovi. Vsakodnevno dolgotrajno pitje kamiličnega čaja povzroča nevrozo.

-ŽAJBELJ
Žajbelj je znan kot vsestransko zelišče. Že v antičnih časih so listi žajblja veljali za simbol večnega življenja.
Učinkuje pri:
• vneti ustni votlini in žrela
• kot diuretik
• pospešuje menstruacijo
• zdravi rane in ustavlja krvavitve
• pomaga proti revmi
• priporočljiv za bolnike s sladkorno boleznijo v kombinaciji z rmanom
• ohranja ustno higieno z grgranjem
• dober za zdrave zobe
• pomirja živce
• dober za prebavo
• pomaga doječim materam pri odvajanju dojenja, saj zaužitje žajblja vpliva na zmanjšanje izločanja mleka
• glavobolih
slabostih srca 
odganja zlo (prižgeš zvitek iz žajblja)
Možna je tudi uporaba svežih listov. Sveže liste lahko ”grizljamo” kar tako, saj je žajbelj že v 16. stoletju veljal za naravno zobno ščetko. Če pa sveže liste uporabljamo v kulinariki, jih prej na drobno nasekljamo. Suhe, pa seveda zdrobimo. 
Čaj iz žajblja za prebavne motnje
2 čajni žlički listov žajblja prelijemo z eno skodelico vrele vode in pustimo pokrito 10 minut. Potem precedimo. Priporočeno je piti nesladkan čaj. Tako pripravljen čaj pri prebavnih motnjah pijemo trikrat dnevno po eno skodelico – vsakokrat pred obrokom (recept iz knjige: Priročnik samostanskega zdravilstva).
Tako pripravljen čaj pijte le pri prebavnih motnjah ter za uporabo pri grgranju.
Čaj iz žajblja za vsakodnevno pitje
Sicer pa pri pripravi čaja iz žajblja velja zlato pravilo, ki pravi, da je žajbelj v vreli vodi lahko namočen le 3 minute. Po tem času se iz žajblja namreč začnejo sproščati eterična olja, ki našemu telesu ob dolgotrajnem pitju takšnega čaja lahko škodujejo.
Torej, žajbljov čaj za vsakodnevno pitje – v vreli vodi naj bo natanko tri minute, nato ga odcedite.